Trenutno se nahajate na: Domov Izredni vremenski dogodki Žled in poledica v začetku februarja 2014

Žled in poledica v začetku februarja 2014


V dneh med 30. januarjem in 2. februarjem je zaradi nizkih temperatur in dežja nastajal uničujoč žled, ki je prizadel večji del Slovenije. Predvsem 1. februarja čez dan in v noči na 2. februar je žled nastajal tudi v večjem delu Zgornje Savinjske doline, ledeni oklep pa je popustil šele 6. februarja.


Kratek opis vremenske situacije

Ob koncu januarja se je iznad severne Evrope v Sredozemlje spuščala višinska dolina hladnega zraka. Posledično je nad Genovskim zalivom nastal tudi plitev sekundarni ciklon, ki pa ni imel velikega vpliva na vreme pri nas. V zadnjih dneh januarja je vreme pri nas krojilo ciklonsko območje, ki se je iznad Britanskega otočja spuščalo proti zahodnemu Sredozemlju. Okrepljeni južni-jugozahodni vetrovi so v višinah začeli prinašati zelo topel in vlažen sredozemski zrak. V nižji (prizemni) plasti ozračja se je pod vplivom šibkega severovzhodnega vetra ves čas zadrževal mrzel zrak. Zaradi srečevanja hladnega zraka v tanki prizemni plasti ozračja in toplega ter vlažnega zraka v višinah, se je frontalna cona nad Slovenijo dolgo časa obnavljala. Prvi dan poslabšanja je po nižinah v notranjosti države večinoma snežilo, nato pa je sneg, zaradi dotoka toplejšega zraka v višinah, od juga hitro prehajal v dež. V nedeljo (2. februar) se je ciklon nad Sredozemljem poglobil in pomaknil južno od naših krajev. Posledično se je v višinah spet nekoliko ohladilo, zato je dež ob koncu padavin tudi po nižinah ponovno prešel v sneg.





Potek vremena

V dneh pred 30. januarjem so se v Zgornji Savinjski dolini občasno že pojavljale snežne padavine, najmočneje pa je snežilo 30. januarja. Takrat je bila najvišja izmerjena višina snežne odeje v Krašah okoli 31 cm. Ker je v plasti med 1000 in 2000 metri nadmorske višine začel dotekati toplejši zrak, je v noči na 31. januar sneg po nižinah začel prehajati v dež. Pod okoli 1000 metri je bila temperatura ves čas pod lediščem in tudi na dnu doline večinoma ni presegla -2 °C. Snežne padavine so tako padale skozi približno kilometer debelo plast zraka s pozitivno temperaturo, posledično pa so se talile. Pod 1000 metri, kjer je bila temperatura spet pod lediščem, je tako padal podhlajen dež s temperaturo pod 0 °C. Ob stiku z mrzlo podlago ter rastlinami so podhlajene padavine v trenutku zmrznile in povzročile žledenje ter poledico.



Vertikalna sondaža nad Ljubljano (1. februar), ki prikazuje potek temperature zraka z nadmorsko višino. Na sliki je lepo vidna izrazita topla plast zraka s pozitivnimi temperaturami med 1100 in 2300 metri nadmorske višine, zaradi katere je prišlo do žledenja v nižjih predelih (Vir: Arso, 2014).


Ker je skozi celotno poslabšanje padlo kar precej padavin, je bilo žledenje zelo izrazito in uničujoče. Od 29. januarja do 3. februarja je v Spodnjih Krašah padlo preko 90 mm padavin, od tega več kot 40 mm v dežju. Za pojav žleda je najbolj kritičen ravno podhlajen dež, ki zmrzne takoj ob stiku s hladno podlago. Ob močnejših padavinah je po nižinah padal tudi leden oz. že zmrznjen dež, ki je preprečil še hujše žledenje. Leden dež je namreč precej manj nevaren za nastajanje žleda, saj se zaradi odbijanja veliko slabše prijemlje na rastline in objekte.
Največ žleda in posledično tudi škode je nastalo predvsem v nekoliko višjih predelih (400 - 700 m.n.v.), kjer so bile temperature najnižje in je padlo več padavin (tudi snežnih) kot povsem v nižinah.



Radarska slika padavin 1. februarja v popoldanskem in večernem času, ko je bilo žledenje na območju Zgornje Savinjske doline najbolj intenzivno (Vir: Arso, 2014).


Več centimetrov debel žled je močno obremenil drevesa in konstrukcije, ki so bile že tako obremenjene s težo novozapadlega snega. Posledično je prišlo do obsežnega lomljenja in podiranja dreves, električnih drogov ter ostalih konstrukcij, kar je marsikje povzročilo večdnevne motnje pri oskrbi z električno energijo in veliko gospodarsko škodo.






Viri