V noči na ponedeljek 5.11.2012, zlasti pa v ponedeljek zjutraj ter dopoldne, je del Slovenije zajelo obilno deževje. Zaradi močnih jugozahodnih vetrov in orografije so bile padavine najmočnejše v hribovitem svetu zahodne in severne Slovenije, na lokalno porazdelitev pa je vplivalo predvsem stacionarno proženje padavin in izrazite padavinske (nevihtne) linije. Obilne padavine, predvsem v obliki močnih nalivov, so v večjem delu Slovenije povzročile zelo obsežne poplave.

Kratek opis sinoptične situacije

V prvih dneh novembra so bile vremenske razmere po Sloveniji pod neposrednim vplivom globokega in obsežnega ciklonskega območja, ki je nastalo nad Britanskim otočjem. Od jugozahoda je k nam več dni dotekal zelo vlažen zrak, ki je prinašal obilne padavine, predvsem ob večjih reliefnih pregradah zahodne in severne Slovenije. V nedeljo 4. novembra se je ciklonsko območje širilo proti Srednji Evropi, kjer se je v noči na ponedeljek še poglobilo. Hkrati je v Sredozemlju nastal tudi sekundarni ciklon, posledično pa so se jugozahodni vetrovi nad nami še okrepili. V nedeljo in v noči na ponedeljek so se padavine pojavljale predvsem zaradi vpliva tople fronte ciklona in močnih jugozahodnih vetrov. V ponedeljek čez dan je Slovenijo prešla hladna fronta ciklona, ki je povzročila še dodatno okrepitev padavin. Ob prehodu hladne fronte je pri tleh začel pihati severovzhodni veter, medtem ko je v višinah še vedno pihal vlažen in toplejši jugozahodnik. Takšen vetrovni strig ponavadi povzroči še dodatno okrepitev padavin, predvsem na območju Kamniško-Savinjskih Alp. Marsikje so se ob prehodu hladne fronte pojavljale tudi nevihte z zelo močnimi nalivi.

Vremensko dogajanje v Zgornji Savinjski dolini

Na območju Zgornje Savinjske doline so se rahle padavine pojavljale že v nedeljo 4. novembra čez dan. Proti večeru so se padavine nekoliko okrepile in do polnoči je v Spodnjih Krašah padlo dobrih 26 mm dežja. V drugem delu noči na ponedeljek je začel pihati močan jugozahodni veter, ki je v sunkih tudi na dnu doline presegal hitrost 60 km/uro. Zaradi močnega vetra in učinka orografije so se padavine na območju Kamniško-Savinjskih Alp še okrepile. V zgornjem delu Zgornje Savinjske doline je tako močno deževalo že večji del noči na ponedeljek, medtem ko so v spodnjem delu (proti vzhodu) padavine v drugem delu noči prehodno celo ponehale. Kljub temu je občasno deževalo in do 8. ure zjutraj je v Krašah padlo še 18 mm dežja. Na Solčavskem in na območju Logarske doline je v tem času, predvsem zaradi močnega JZ vetra in orografije, padlo že precej več padavin.

V ponedeljek (5.novembra) zjutraj so se na celotnem območju Zgornje Savinjske doline začeli pojavljati močni nalivi. Dopoldne se je v pasu od JZ Slovenije preko Savinjskih Alp pa vse do Pohorja, vzpostavila izrazita padavinska (nevihtna) linija, ki je na tem območju vztrajala vse do popoldneva. Padavine oz. nalivi so bili še posebno izdatni ob prehodu hladne fronte sredi dneva, ko so se pojavljale tudi nevihte.

Samo med 8. in 12. uro je v Spodnjih Krašah padlo preko 60 mm padavin, ki pa časovno seveda niso bile enakomerno porazdeljene. Ob močnejših nalivih, predvsem ob prehodu hladne fronte, je padlo tudi več kot 20 mm dežja v manj kot eni uri. Na območju Menine in v njeni bližini (Gornji Grad, Bočna...) ter v celotnem zgornjem delu Zg. Sav. doline, pa so bile padavine zaradi večjega učinka orografije še obilnejše. Močni nalivi so se občasno pojavljali tudi še v popoldanskem času, vendar pa se je njihova pogostost do poznega popoldneva precej zmanjšala. Do večera je v Krašah padlo še slabih 20 mm dežja, tako da je bila skupna višina padavin na ta dan 95 mm (merjeno od 00:00h do 00:00h). V celotnem poslabšanju (4. in 5. november) je padlo 122 mm dežja.

Zaradi močnega JZ vetra je bilo v ponedeljek zjutraj zelo toplo, saj je bila najvišja izmerjena temperatura tistega dne skoraj 19°C, ob prehodu hladne fronte pa se je v eni uri ohladilo na približno 10°C. Meja sneženja je bila tako ves čas zelo visoko, poplave pa so bile zaradi tega še obsežnejše.

Poplave v Zgornji Savinjski dolini

Zaradi obilnih padavin je 5. novembra prišlo do velikih poplav v večjem delu Zgornje Savinjske doline. Poplavljala je tako reka Savinja, kot tudi večina njenih pritokov (Dreta, Lučnica, Lubnica, Trnava...).

Ker je v zgornjem delu Zg. Savinjske doline močno deževalo že v noči na ponedeljek, je Savinja že takrat močno narasla. Marsikje na Solčavskem je poplavljala že v ponedeljek zgodaj zjutraj, nekoliko kasneje pa je prestopila bregove tudi na območju Luč in Ljubnega ob Savinji.
Tekom dopoldneva je Savinja močno narasla tudi nekoliko bolj v spodnjem toku, kjer je že dopoldne poplavila območja, ki ležijo tik ob reki na I. rečni terasi. Okoli 12. ure je Savinja že poplavila tudi dele Nazarij in Mozirja. Malo po 14. uri je pretok Savinje v Nazarjah znašal okoli 500 m³/s (vodostaj približno 400 cm), kasneje pa podatki o pretoku in vodostaju niso bili več dostopni, saj je prišlo do okvare na avtomatski vodomerni postaji. Rekordne višine in pretoka iz leta 1990 pa tudi tokrat Savinja v Nazarjah ni dosegla.

V zgodnjem popoldanskem času se je pretok Savinje najbolj izrazito povečal v toku od Nazarij naprej, kjer se je vanjo stekalo še precej vode iz močno narasle Drete. V Letušu je Savinja najvišje pretočne vrednosti dosegla ob 14:30 uri. Takrat je pretok znašal okoli 755 m³/s, vodostaj pa 582 cm, kar so tudi rekordne vrednosti na tej lokaciji od leta 1993 (od začetka meritev) (Arso, 2012b).

Reka Dreta je do ponedeljka zjutraj sicer že nekoliko narasla, vendar za razliko od Savinje še ni bila blizu kritičnih vrednosti. V večjem delu porečja Drete v noči na ponedeljek še ni močno deževalo. Ko so se v dopoldanskem času pričeli pojavljati zelo močni nalivi, pa je tudi Dreta izredno hitro narasla in že tekom dopoldneva marsikje prestopila bregove.

V zgornjem in srednjem toku je Dreta maksimalni pretok dosegla že pred 13. uro. Poplavljena je bila praktično celotna poplavna ravnica v Zadrečki dolini, ob višku pa je voda segala tudi že na območja, ki so zelo redko oz. po pričanjih starejših domačinov sploh še niso bila poplavljena.

Ob poplavah 5.11.2012 je Dreta na vodomerni postaji v Krašah verjetno celo presegla rekordno višino in pretočne vrednosti iz leta 1998. Zaradi okvare vodomerne postaje ob višku poplave pa podatki o vodostaju in pretoku niso povsem zanesljivi oz. so le groba ocena opazovalca.

V spodnjem toku je Dreta najvišji pretok dosegla nekoliko po 13. uri, ko je presegla tudi protipoplavni nasip v Nazarjah in zalila velik del naselja.
Seveda pa so močno poplavljali tudi drugi pritoki Savinje, ki so povzročili ogromno škode predvsem v Lučah, Ljubnem, Grušovljah, Rečici ob Savinji in Mozirju.

Padavine so bile 5. novembra zelo obilne, pa vendar ne rekordne. Že samo na meteorološki postaji Spodnje Kraše (ki opravlja meritve le dobra 4 leta) ni bil presežen niti rekord maksimalne količine padavin v 24-ih urah, ki znaša 140 mm (18.9.2010), niti rekord v enourni količini padavin, ki znaša 30 mm (12.9.2012). Precej več dežja je padlo tudi npr. novembra leta 1998, ko so v Gornjem Gradu v 24-urah namerili kar 180 mm padavin in pa septembra 2007, ko je padlo preko 150 mm v manj kot 24 urah (Arso, 2012c). Kljub temu pa so bile poplave 5. novembra 2012 med najhujšimi v zadnjih 25-ih letih.

Glavni razlogi za tako obsežne poplave v Zgornji Savinjski dolini so bili predvsem:

• Velika količina padavin v zelo kratkem času - v obliki nalivov je marsikje v 4-ih urah padlo preko 60 mm dežja in v eni uri tudi preko 20 mm.
• Velika razmočenost terena - oktober je bil nadpovprečno namočen mesec, poleg tega je v zadnjih 14-ih dneh pred 4. novembrom na tem območju padlo zelo veliko dežja (preko 210 mm). Posledično je vsa voda zelo hitro odtekala v vodotoke, saj je tla niso mogla več požirati.
• Visoka meja sneženja - zaradi izredno toplega vremena je tudi na najvišjih vrhovih v porečju Drete in Savinje deževalo, zato se je v vodotoke stekalo zelo veliko vode. K dodatni vodnatosti vodotokov pa je pripomoglo še taljenje snega v hribih.
• Hudourniški značaj vodotokov - reka Savinja in vsi njeni pritoki imajo izrazit hudourniški značaj. Padavinska voda se zaradi razgibanega reliefa hitro steka v vodotoke, ki tako zelo hitro narastejo in tudi upadejo. Ta dejavnik pride najbolj do izraza ravno ob obilnih (lahko tudi kratkotrajnih) padavinah, kot so bile 5. novembra 2012.

Zanimive povezave

• Video posnetki poplav v Spodnjih Krašah - Avtor: Andrej Jerina
• Video posnetki poplav v večjem delu Zgornje Savinjske doline - Avtor: David Bider
• Video posnetki poplav na Ljubnem ob Savinji - Avtor: Franjo Bezovnik
• Video posnetki poplav v Mozirju - Avtor: Ni znan
• Video posnetek poplav v Mozirju - Avtor: Ni znan
• Video posnetki poplav v Nazarjah - Avtor: Marko Macun
• Video posnetki poplav v Nazarjah - Avtor: Ni znan
• Video posnetki poplav v Nazarjah - Avtor: Ni znan

Viri

• Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso). 2012a. URL: http://www.meteo.si/uploads/probase/www/tmp/dmets/media/izjava_pozor-20121105.pdf
• Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso). Podatki samodejnih hidroloških postaj površinskih voda. 2012b. URL: http://www.arso.gov.si/vode/podatki/
• Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso). Arhiv merjenih meteoroloških spremenljivk. 2012c. URL: http://www.meteo.si/
• Sat24.com. Satelitska slika oblačnosti nad Evropo. URL: http://www.sat24.com/, 2012