Opis lokacije postaje
Spodnje Kraše so manjše naselje (z okoli 150 prebivalci) v Zadrečki dolini. Večji del naselja leži na dnu doline (ob reki Dreti), na nadmorski višini okoli 370 metrov. Zadrečka dolina je stranska dolina reke Savinje v Zgornji Savinjski dolini. Ime je dobila po reki Dreti, ki izvira pod Črnivcem in teče skozi celotno dolino do Nazarij, kjer se kot desni pritok po približno 29 km izliva v reko Savinjo. Večji kraji v okolici so Nazarje, Mozirje in Gornji Grad.
Zadrečka dolina je v Zgornjem toku reke Drete precej ozka in globoka, nato se od Gornjega Gradu naprej precej razširi, ponovno pa se nekoliko zooža med Šmartnim ob Dreti in Pustim Poljem (ravno na območju Spodnjih Kraš). Od Pustega Polja do Nazarij je dolina spet bolj široka. Spodnje Kraše ležijo bolj v spodnjem delu Zadrečke doline, tik ob Dobroveljski planoti. Slabih 10 km zahodno od Spodnjih Kraš se na nadmorski višini med 1200 in 1500 metri vzpenja prostrana in večinoma gozdna kraška planota Menina (najvišji vrh je Vivodnik na 1508 m.n.v.). Menina spada h Kamniško - Savinjskim Alpam. Na severu jo omejuje Gornjegrajska kotlina, na jugu Tuhinjska dolina, na zahodu prelaz Črnivec, na vzhodu, na meji z Dobroveljsko planoto, pa preval Lipa. Menino sestavljajo večinoma apnenci in dolomiti, zato je površje precej kraško, razjedeno s številnimi vrtačami, brezni in kotliči.
Na južnem delu Zadrečke doline se strmo vzpenja že omenjena Dobroveljska planota, ki v svojem najvišjem delu dosega okoli 1077 metrov nadmorske višine. V geološko-tektonskem pogledu je Dobroveljska planota vzhodno nadaljevanje Menine (prevladujejo apnenci in dolomiti), obe planoti skupaj pa predstavljata jugovzhodni odrastek Savinjskih Alp. Značilne oblike planote so suhe in slepe doline, vrtače, prisotne pa so tudi manjše jame in brezna. Površinskih vodotokov je na planoti zelo malo, razmeroma veliko pa je kraških izvirov ob vznožju planote. Dobrovlje prekrivajo razmeroma obsežni gozdovi. Proti severu se Spodnje Kraše rahlo dvignejo v nizko gričevnato razvodje med Dreto in Savinjo, ki sega do okoli 480 metrov nadmorske višine.
Širše območje Zgornje Savinjske doline ima zmerno celinsko podnebje (podtip zmerno celinsko podnebje Osrednje Slovenije) s povprečno januarsko temperaturo zraka med -2 in 0°C in povprečno julijsko temperaturo med 16 in 18°C. Seveda so to le približne vrednosti, določene na podlagi dolgoletnih povprečij večjega območja, ki pa ne vključujejo mikroklimatskih razmer. Sicer pa so temperaturne razmere precej odvisne od reliefa in nadmorske višine, saj se z višanjem nadmorske višine temperatura praviloma znižuje. Ker pa ima spodnji del Zadrečke doline nekoliko konkavno obliko, se na dnu doline v zimskih mesecih pogosto zadržuje manjše "jezero hladnega zraka" (temperaturna invezija). Poleg zraka, ki se ohlaja na višjih delih doline, se v dolinsko dno steka tudi ohlajen zrak iz okoliških pobočij, posledično pa so takrat temperature v nižjih predelih nižje kot v predelih z višjo nadmorsko višino. Ob takšnih situacijah je v dolini pogosto megla, ki lahko ob mirnem vremenu vztraja tudi več kot teden dni, medtem ko je v višjih nadmorskih višinah ves čas sončno in toplejše vreme. V mirnih in jasnih zimskih nočeh, še posebno ob prisotnosti debele snežne odeje, pogosto nastane tudi prizemna (radiacijska) inverzija, ki je posledica hitrega ohlajanja najnižje plasti zraka zaradi hladne podlage. Ker se temu pojavu pridruži še stekanje hladnega zraka iz okoliških pobočij, temperatura na dnu doline (kjer je tudi meteorološka postaja Spodnje Kraše) takrat zelo hitro pada, najbolj izrazito takoj po sončnem zahodu in v večernem času. V takšnih razmerah so ponavadi izmerjene najnižje jutranje temperature (npr. -18.3°C, 8. februar 2012). Po drugi strani pa je celotna Zadrečka dolina precej izpostavljena toplim in vlažnim jugozahodnim vetrovom, zato se tovrstne temperaturne inverzije ob prehodu tople fronte zelo hitro razkrojijo.
Zaradi hribovitega reliefa in orografije pade na tem območju nekoliko več padavin, kot je značilno za ta tip podnebja. Povprečna letna višina padavin znaša nekje med 1400 in 1500 mm, v bolj sušnih letih pa lahko pade tudi manj kot 1100 mm. Predvsem okoliški hribi (Menina, Dobroveljska planota, Golte...) pa so zaradi povečanega orografskega učinka še precej bolj namočeni.
Za letno porazdelitev padavin sta značilna dva viška: primarni višek nastopi pozno spomladi in v začetku poletja (maj, junij), sekundarni višek pa jeseni (oktober, november). Jesenski višek padavin je povezan predvsem s sredozemsko ciklogenezo in močnimi vlažnimi jugozahodnimi vetrovi, ki se takrat pojavljajo. Pozno spomladanski padavinski višek pa je vezan predvsem na povečano konvektivno (nevihtno) aktivnost v toplejši polovici leta. Zaradi lege v severnem delu osrednje Slovenije ter bližine gorskega sveta je za to območje že značilna prehodnost med subkontinentalnim in submediteranskim padavinskim režimom. To se pozna predvsem pri padavinskih viških, saj je proti zahodu in severu jesenski višek vse bolj izrazit. Tako imajo nižinski predeli severovzhodno in vzhodno od Menine ter nenazadnje tudi Golte bolj izrazit subkontinentalni padavinski režim kot Menina, ki leži bolj na zahodu in je najbolj izpostavljena vlažnim jugozahodnim vetrovom (bolj izrazit jesenski višek).
Zlasti jeseni, ob prehodu hladne fronte in nastanku sekundarnega ciklona v Sredozemlju, na območju Zgornje Savinjske doline pogosto pade veliko padavin v razmeroma kratkem času. Ob takšnihsituacijah lahko pride do večdnevnega deževja, ko lahko v nekaj dneh pade preko 200 mm padavin (ob ekstremnih deževjih tudi več kot 150 mm v manj kot štiriindvajsetih urah). Intenziteta padavin je ponavadi največja kadar v višinah piha močan jugozahodni veter in če je hladna fronta ciklona zelo izrazita. Zaradi vpliva vlažnih jugozahodnih vetrov pa ob takšnih situacijah največ padavin pade na širšem območju Kamniško-Savinjskih Alp, kjer se dviganju zraka v ciklonalnem območju in prehodu hladne fronte pridruži še dviganje ob reliefnih pregradah. Ob takšnih vremenskih situacijah predvsem na območju Kamniško-Savinjskih Alp v nižjih plasteh hitro začne pihati hladen severovzhodni veter (prehod hladne fronte), medtem ko v višinah še piha močan (in toplejši) jugozahodnik. Takšen vetrovni strig ponavadi povzroči še dodatno okrepitev padavin, pojavljajo pa se tudi močne nevihte z nalivi. Do podobne vremenske situacije je prišlo tudi 4. in 5. novembra leta 1998, ko je v Gornjem Gradu v 24-urah padlo kar 180 mm padavin. Takrat so celotno Zadrečko dolino prizadele hude poplave, ki pa bi bile še hujše, če ob koncu padavin dež ne bi prešel v sneg.
Velik del Zadrečke in Zgornje Savinjske doline (tudi naselje Spodnje Kraše) spada med poplavno zelo ogrožena območja. Iz vidika poplav sta na tem območju nevarna predvsem dva tipa vremenskih situacij: izdatni nevihtni nalivi predvsem v poletnem času in pa že omenjena dolgotrajna ter obilna jesenska deževja. Samo od leta 1990 so Zgornjo Savinjsko in Zadrečko dolino prizadele kar štiri zelo obsežne poplave, v vseh primerih pa je na tem območju padlo več kot 120 mm (v treh primerih več kot 160 mm) padavin v manj kot 24-ih urah.
V Zadrečki dolini so bile najhujše poplave 5. novembra leta 1998, ko je reka Dreta na vodomerni postaji Kraše dosegla rekordni vodostaj 412 cm oz. pretok 251 m3/s (povprečen vodostaj znaša okoli 85 cm, pretok pa okoli 4 m3/s). Zelo visoke vrednosti (vodostaj 400 cm / pretok 236 m3/s) so bile dosežene tudi 1. novembra leta 1990. Obakrat je prišlo do katastrofalnih poplav, saj je pretok Drete leta 1990 dosegel povratno dobo 50-100 let, leta 1998 pa povratno dobo 100 let. Savinja je v Nazarjah rekordne pretočne vrednosti dosegla leta 1990 (vodostaj 467 cm / pretok 635 m3/s), medtem ko leta 1998 te vrednosti niso bile presežene (pretok 630 m3/s). Tretje obsežne poplave so bile 18. septembra 2007, ko je Dreta v Krašah dosegla vodostaj 390 cm / pretok 226 m3/s. Takrat je bila povratna doba velikih pretokov 25 - 50 let (Arso, 2007).
Ob zadnjih poplavah (5. novembra 2012) je Dreta v Krašah verjetno celo presegla višino in pretočne vrednosti iz leta 1998, vendar podatki zaradi okvare vodomerne postaje ob višku poplave niso povsem zanesljivi (več o poplavah leta 2012).
| Vodomerna postaja | 1.11.1990 | 5.11.1998 | 18.9.2007 | 5.11.2012 |
|---|---|---|---|---|
| Dreta Kraše | 236 m3/s (400 cm) | 251 m3/s (412 cm) | 226 m3/s (390 cm) | *270 m3/s (430 cm) |
| Savinja Nazarje | 635 m3/s (467 cm) | 629 m3/s (425 cm) | 507 m3/s (390 cm) | / |
| * neuradni podatki (ocena opazovalca) | ||||
Seveda so se hude poplave v Zadrečki in Zgornji Savinjski dolini pojavljale tudi že prej, a so v zadnjih letih veliko bolj uničujoče. O poplavah pred letom 1990 (v Zadrečki dolini) je precej malo znanega, so pa v nekaterih virih izpostavljene predvsem velike poplave leta 1730, jeseni 1901, oktobra leta 1927, septembra leta 1968 in julija leta 1989. Pa vendar te poplave naj ne bi dosegle tolikšnega obsega kot leta 1990 (v večjem delu Zgornje Savinjske doline) in v letih 1998 ter 2012 (v Zadrečki dolini).
Razlogov za veliko poplavno ogroženost tega območja je seveda več, glavna pa sta vsekakor velika količina padavin ob posameznih vremenskih situacijah in hudourniške značilnosti Drete, Savinje ter njunih pritokov. Tako za porečje Drete kot tudi za celotno porečje zgornjega dela Savinje so zaradi hribovitega reliefa značilni zelo visoki specifični odtoki (količina vode, ki odteče v 1 sekundi s km2 površine) in odtočni količniki, kar potrjuje hudourniški značaj rek. Zlasti pritoki Drete imajo velik strmec in ob močnejših padavinah zelo hitro narastejo ter upadejo, kar povzroči hitro stekanje vode v Dreto in nato tudi v Savinjo. Na pogostost in uničevalnost poplav v Zadrečki in Savinjski dolini pa močno vplivajo tudi antropogeni dejavniki. Številne umetne struge (predvsem na mlinih), ki so včasih vsaj malo zadržale visoke vode, so danes večinoma zasute. Podiranje jezov je močno povečalo hitrost toka rek, posledično pa je večja tudi bočna in globinska erozija vode. Zaradi prekomernega krčenja gozdov in gradnje gozdnih cest se je še dodatno povečal odtok vode in materiala v rečne struge, prav tako pa se je povečala tudi nevarnost proženja zemeljskih plazov.
